Proteinska mrzlica ušla izpod nadzora: pomanjkanje in iskanje nadomestil

Dodajajo jih vodi, kavi, kosmičem, kruhu, testeninam, čipsu, sladicam in celo gaziranim pijačam. V Združenih državah Amerike se je razvila prava "proteinska ekonomija", ki jo poganjajo družbena omrežja, fitnes kultura, starajoče se prebivalstvo in predvsem eksplozija zdravil za hujšanje, kot sta Ozempic in Mounjaro.

Posledica? Svet se prvič sooča z resnim pomanjkanjem sirotkinih proteinov, ene najpomembnejših in najbolj zaželenih beljakovinskih surovin na svetu.

Beljakovine so bile dolgo časa predvsem prehranska tema športnikov. Danes so postale simbol zdravega življenjskega sloga.

Na družbenih omrežjih je skoraj nemogoče odpreti profil o prehrani, ne da bi naleteli na nasvete o visokoproteinski prehrani. Proteini naj bi pomagali pri izgubi telesne teže, ohranjanju mišične mase, počasnejšem staranju, boljšem okrevanju in celo daljšem občutku sitosti.

"Ko sem bil mlajši, je sirotkin protein uporabljala peščica zelo predanih športnikov. Danes ga uživajo tudi ljudje, ki nikoli ne stopijo v telovadnico," ugotavlja ekonomist Zachary Knauss z ameriškega Babson Collegea.

To se vidi tudi v trgovinah. Police so polne proteinskih palačink, proteinskih kosmičev, proteinskih testenin, proteinske kave in celo proteinskih sladkarij, poroča The Atlantic

Čeprav so družbena omrežja pomemben del zgodbe, strokovnjaki opozarjajo, da je največji premik povzročila eksplozivna rast zdravil za hujšanje iz skupine GLP-1. Gre za zdravila, kot sta Ozempic in Mounjaro, ki zmanjšujejo apetit in pomagajo pri izgubi telesne teže.

Težava pa je, da ljudje med hujšanjem pogosto izgubljajo tudi mišično maso. Zato zdravniki uporabnikom teh zdravil skoraj rutinsko svetujejo povečan vnos proteinov.

"Bolniki po bariatričnih operacijah in uporabniki GLP-1 zdravil dobivajo skoraj identična prehranska priporočila: jejte več proteinov, da ohranite mišice," pojasnjuje Knauss. Na milijone novih uporabnikov je tako praktično čez noč postalo velikih porabnikov proteinskih izdelkov.

Sirotkini proteini nastanejo kot stranski produkt proizvodnje sira. Ko mleko predelujejo v sir, ostane tekočina, imenovana sirotka. Iz nje nato pridobivajo koncentrirane proteine. Njihova prednost je velika biološka vrednost. Vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin in jih telo zelo hitro absorbira. Zaradi tega veljajo za zlati standard med prehranskimi dopolnili.

Toda za razliko od številnih drugih živil sirotkinih proteinov ni mogoče preprosto proizvesti več. Ker nastajajo kot stranski produkt proizvodnje sira, je njihova količina neposredno povezana s količino mleka in sirov, ki jih proizvede mlečna industrija. Poleg tega so potrebne drage predelovalne zmogljivosti, ki sirotko pretvorijo v kakovosten proteinski prašek.

"To niso obrati, ki jih zgradiš v nekaj mesecih. Potrebna so leta in ogromne investicije," opozarja ekonomist Graeme Crosbie iz Farm Credit Canada.

Posledice so že vidne. Cene sirotkinih proteinov so v Evropi letos dosegle rekordne ravni. Po podatkih DCA Market Intelligence so se od začetka leta zvišale za več kot 50 odstotkov. Pri nekaterih vrstah proteinskih koncentratov so se cene v enem letu celo podvojile. V ZDA je cena sirotkinega proteinskega koncentrata narasla za približno 250 odstotkov glede na lansko leto.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da so zaloge izredno omejene. Nekateri proizvajalci so prodali praktično vse količine za leto 2026. Podjetja poročajo, da dobavitelji nove kupce pogosto preprosto zavrnejo, poroča WSJ.

Kanadski proizvajalec prehranskih dopolnil David Baillargeon opisuje trenutne razmere: "Poklical sem dobavitelja, da bi naročil novo pošiljko. Odgovoril mi je: Ničesar ni več."

Zaradi visokih cen je število naročil v njegovem podjetju upadlo za približno 35 odstotkov.

Za zdaj večina potrošnikov pomanjkanja še ne občuti neposredno. Opazijo pa ga pri cenah. V ZDA se je cena nekaterih najbolj priljubljenih proteinskih praškov v nekaj mesecih zvišala za več kot tretjino.

Številna podjetja za zdaj del višjih stroškov še absorbirajo sama, vendar opozarjajo, da to ne bo mogoče v nedogled. "Vsi se trenutno borimo za dostop do zalog," pravi Erika Tamayo, ustanoviteljica proteinske znamke Hermosa.

Po njenem mnenju so manjša podjetja v precej slabšem položaju kot veliki proizvajalci, ki si lahko zagotovijo dolgoročne pogodbe in večje količine.

Trg se medtem že prilagaja. Nekatera podjetja v izdelke dodajajo več mlečnih proteinov in manj sirotkinih. Druga eksperimentirajo z grahovimi, sojinimi, konopljinimi in riževimi proteini. Nekateri proizvajalci preizkušajo celo kombinacije kolagena, vlaknin in rastlinskih virov beljakovin, poroča Guardian.

To pa odpira zanimivo vprašanje. Ali je svet res postal bolj zdrav, ali pa smo proteine spremenili v novo prehransko modno muho? Strokovnjaki opozarjajo, da večina ljudi v razvitem svetu že danes zaužije dovolj beljakovin za normalno delovanje telesa. V številnih primerih celo precej več od priporočenih količin.

Toda psihologija sodobnega potrošnika je drugačna. Če so bili v preteklosti v središču pozornosti maščobe, nato ogljikovi hidrati in sladkor, so danes v ospredju proteini. Kar se je začelo kot fitnes trend, je danes postalo globalno gospodarsko vprašanje.